Meditacija je preprosta praksa, ki se že stoletja izvaja v številnih različnih kulturah in tradicijah kot način negovanja pozornosti, sprostitve in samozavedanja. Koristi meditacije so številne. Redna meditacija pozitivno vpliva na vaše fizično in psihično zdravje. Je preprost in učinkovit način, da poskrbite za svoj duh in telo.

Če ste v meditaciji začetnik, se morda sprašujete, za kaj gre in kako sploh začeti. Z naslednjim zapisom želimo podpreti vse, ki ste pripravljeni prvič preizkusiti meditacijo in tiste, ki želite poglobiti svojo obstoječo prakso.

Ne pozabite, da je najpomembneje najti pristop k meditaciji, ki vam najbolj ustreza.

Prijetno raziskovanje!

 

Ali veste od kod izvira meditacija? Zakaj so ljudje pravzaprav začeli meditirati?

Natančnih začetkov, kdaj naj bi se razvila meditacija, nimamo, saj je bilo veliko tehnik s področja meditiranja v preteklosti varovanih ter skritih od okolice. Prvi arheološki dokazi (kipci, pečati, reliefi s podobami jogijev) so bili najdeni v Indiji ob reki Ind, kjer so pred 5.000 leti živele ene izmed prvih civilizacij. Iz tega obdobja je tudi najstarejša indijska literatura – Vede ali svete knjige. Vede so temeljna knjiga za jogo in hinduizem.

Cilj joge in budizma je osvoboditev od trpljenja, do tega pa lahko pridemo s pomočjo meditacijskih tehnik. Na Zahodu so se z meditacijo prvi seznanili krščanski menihi (puščavski očetje), ki so živeli odmaknjeno od družbe na področju današnjega Egipta in Palestine okoli 2. stol. n. št. S pomočjo meditacije so želeli priti v stik z Bogom. Za židovsko mistično tradicijo (okoli leta 1.000), imenovano kabala, je značilna praksa meditacije za lažjo komunikacijo z bogom. Krščanske meditacijske tehnike so se razlikovale od azijskih: krščanska tradicija je negovala meditacijo v okviru molitve in redkeje v obliki meditativne molitve (kontemplacije), ki želi doseči participacijo na sakralnih vrednotah. V 16. stoletju pa zaradi nasprotovanja Martina Luthra meditacija izgine iz krščanske religijske tradicije.

Kako se je meditacija razširila po svetu?

Leta 1893 je takratni svetovni verski parlament v Chicagu odprl pot misiji hinduizma in drugih azijskih religijskih ter duhovnih idej na Zahod. Tako so misijonarji prenašali raznovrstne azijske smeri v Evropo in Ameriko, pojavila so se tudi gibanja iz islamskega sveta, po 2. svetovni vojni so jim sledili japonski mojstri zena, tibetanski duhovni učitelji in mojstri japonskih, kitajskih in indijskih tehnik za obvladovanje telesa in zdravja. Na Zahodu doživi meditacija preporod v 60. letih prejšnjega stoletja z ustanoviteljem transcendentalne meditacije, indijskim učiteljem Mahariši Maheš Jogijem, ki je želel približati meditacijo in jogo zahodnemu človeku.

So vas zgodovinska dejstva prepričala in bi tudi vi radi začeli s to starodavno prakso?

Za lažji začetek vam dajemo nekaj navodil in priporočil.

1. Poiščite primeren prostor in čas za meditacijo

Učinki meditacije so različni, pokažejo pa se lahko le z redno in vztrajno prakso. Za meditacijo poskusite uporabiti vsak dan isti prostor, ki naj bo čist in urejen. Najugodnejši čas za meditacijo je zgodaj zjutraj, ampak vi sami presodite, kdaj boste imeli vsaj 10 minut časa zase (da vas ne motijo otroci, domače živali …). Toliko naj namreč traja meditacija na začetku, vsak mesec pa jo podaljšujte za 1 minuto.

2. Najdite udoben in stabilen položaj

Pri meditaciji sedite na tleh, pri tem pa pazite, da je hrbtenica vzravnana in pokončna. Ena noga je pred drugo ali pa so noge prekrižane. Medenica je v ravnini kolen, ramena pa obračate nazaj in navzdol. Če ne morete obdržati vzravnane hrbtenice in se vam zgornji rob medenice nagiba nazaj, si medenico podložite s kvadrom, zvito odejo ali zvito podlogo in sedni kosti namestite na rob. Če težko sedite na tleh dlje časa, potem lahko meditirate na stolu s trdim sedalom.

V tem primeru stopala položite plosko na tla in nekoliko narazen, roke pa položite na kolena. Položaj rok med meditacijo je stvar osebne odločitve: lahko jih položite na stegna z dlanmi obrnjenimi navzgor ali navzdol ali pa naredite mudro. Oči imejte zaprte, čeljust pa naj bo sproščena ter zobje rahlo narazen.

 

Mudra pomeni energetski pečat, ki vpliva na tok energije v telesu.

Klasična mudra (čin mudra ali pečat zavesti): dlan obrnite navzgor. Sklenite palec in kazalec, druga prste pa iztegnite. Ta mudra ponazarja združitev kozmične in individualne zavesti ter usmerja tok prane (življenjska sila) k višjim čakram (središče energije).

3. Poiščite meditacijsko tehniko, ki vam odgovarja

Zbranost je najlažje ohranjati, če se osredotočite na eno samo točko: na dihanje, mandalo, plamen sveče … Z vajo bo koncentracija prerasla v kontemplacijo in sčasoma se boste s predmetom zlili v eno. Takrat boste izkusili cilj meditacije.

V spodnjem videu vam ponujamo še eno od različic meditacije na štetje dihov. Najprej jo izvedete vodeno, potem pa samostojno.

4. Prepustite se

To pomeni, da nobenih občutkov, misli ali zaznavanj ne vzpodbujate, da se pojavijo. Če se pojavijo, jih ne zatirajte. Samo pustite, da prosto tečejo.

5. Opazujte vse

Vse misli, občutke, spomine, ki se pojavijo, samo opazujete in se nanje ne odzivajte. Vsem porajajočim se notranjim podobam in občutkom pustite, da gredo mimo. Predstavljajte si jih kot oblak na nebu, ki ga opazujete, ko ležite v travi.

6. Ne vrednotite

Karkoli pride med meditacijo v vašo zavest, vse je utemeljeno, zato ničesar ne vrednotite kot dobro/slabo, lepo/grdo, prijetno/neprijetno … Pri sebi teh občutkov, misli, podob … ne komentirajte, ampak jih dopuščajte, da so, in jih spustite.

7. Bodite potrpežljivi

Za konec pa še najpomembnejši nasvet. Na začetku se vam bo zdelo, da se ’nikamor ne premaknete’, mogoče se bodo pojavili dnevi, ko boste nemirni, ko se ne boste mogli umiriti in se osredotočiti na dihanje. Nič hudega. Prišli bodo dnevi, ko bo vse drugače. Bodite vztrajni in prijazni sami s sabo. Meditacija ni šport, kjer so pomembni metri ali čas. To je prostor, znotraj katerega ste pomembni le vi. Poslušajte se.