Prana? Pranajama? Asana? Annamaya kosha? …O čem govorite?
To so jogijski izrazi, ki na prvi pogled nimajo nobene povezave s tekom. Če pa naštejemo izraze, kot so življenjska energija, dihanje, telesni položaj, fizično telo, pa se bo z njimi hitro poistovetil skoraj vsak tekač. Kot lahko vidite na podlagi teh nekaj primerov, imata tek in joga veliko skupnih točk.
Kje se tek in joga prepletata in kako se dopolnjujeta?
1. Krepitev mišic
Tekaško gibanje vpliva predvsem na spodnji del telesa in na gibanje v sredinski ravnini. Posledično se nekatere mišice krepijo, medtem ko druge ostanejo šibke. Uravnovešena praksa joge pa vključuje vse mišične skupine.
Ponavljajoči se tekaški gibi lahko vodijo v zakrčenost aktivnih mišic, kar posledično obremenjuje vezi in sklepe. Z jogo pa sistematično in celostno okrepite mišice okoli sklepov, kar omogoči večjo stabilnost in mobilnost ter preprečuje poškodbe. Joga izboljša tudi moč centra (trebušne mišice, spodnji del hrbta, kolki in zadnjične mišice), kar izboljša telesno držo, ravnotežje, zmanjša bolečine v hrbtu in lajša dihanje.
Ali ste vedeli, da povprečen tekač udari z eno nogo ob tla od 50- do 70-krat na minuto in to z od 2- do 3-kratno močjo svojega telesa?
Tekači imate močne noge, ko pa se spravite v jogijske položaje, verjetno ugotovite, da so vaše noge mehke kot žele. V jogijskih položajih namreč uporabljate različne mišice v različnih ravninah, ne samo v eni tako kot pri teku, in izmenjujete različna mišična krčenja ‒ mišice, ki so šibke, se hitro utrudijo, tiste, ki so zakrčene, se raztegnejo in ob izstopu iz položaja sprostijo, to pa ustvari občutek mehkih nog..
2. Močne kosti
Kot smo omenili v prvi točki, tek krepi mišice, na razvitost kosti pa vpliva moč mišičja. Zato je zelo pomembno, da skozi celo življenje ostanete aktivni. Posebno učinkovite so vadbe, pri katerih mišice in kosti nosijo neko težo (tek, vadbe, ki vključujejo težo lastnega telesa (sem spada tudi joga), vadbe z utežmi, v nasprotju s plavanjem na primer).
3. Zmanjšanje stresa
Verjetno ste že opazili, da se po teku počutite boljše. Za to je zaslužen hormon endorfin, ki povzroči občutek evforije (verjetno ga poznate pod imenom runner’s high). Tek stimulira simpatični živčni sistem, to je tisti del živčevja, ki pripravi telo, da se spoprime z različnimi težavami (aktivira telesne odzive za boj ali beg: pospeši srčni utrip, razširi dihalne poti, poveča mišično moč …). Praksa joge pa stimulira parasimpatični živčni sistem, to je del živčnega sistema, ki telesu omogoča pridobivanje energije ter njeno skladiščenje in varčevanje z energijo (umiri dihanje, upočasni delovanje srca, pospeši prebavo …). Tako povezava med tekom in jogo lahko poskrbi za zmanjšanje stresnega odziva.
4. Ravnovesje uma in telesa
Tekači verjetno gledate na tek kot zgolj na fizično aktivnost: zastavite si, koliko kilometrov boste pretekli, kakšen bo trening (intervali, tempo, fartlek …), spremljate čas … Joga pa je praksa, kjer ni številk in meritev, sta samo sedanji trenutek in prostor. Joga pomaga, da vstopite v svet sedanjega trenutka in se zavedate samega sebe. Praksa joge vas uči, da ostanete v stiku s svojim telesom in povezani z dihom. Ravno tako disciplino pa zahteva tudi tek. Joga poveča zmožnost, da ostanete zbrani, mirni in povezani s telesom med tekom. Tek tako postane meditacija v gibanju.
Vsaj enkrat na teden poskusite teči z zavedanjem. Izberite si traso v naravi (park, gozd …) in poslušajte zvoke, ki vas obdajajo, opazujte barve narave, občutite, kako se noge dotikajo podlage, občutite, kakšen je ritem vašega dihanja, kakšen je zrak, ki potuje skozi vaše telo … Opazujte, kam odtavajo vaše misli in se vedno znova poskusite vrniti v sedanji trenutek.
5. Dihanje
Kapaciteta pljuč je zelo pomembna za tekače, saj boljša kot je, več kisika lahko zaokroži skozi dihalni sistem. Pri teku tekač diha hitro in plitko, pri čemer uporablja le zgornji del pljuč. Pri jogi pa dihate počasi in globoko, pri čemer poudarjeno uporabljate srednji in spodnji del pljuč. Jogijsko dihanje povečuje pljučno kapaciteto, kar povečuje vzdržljivost. Prav tako pa boste zaradi prakse jogijskega dihanja postali bolj pozorni na svoje dihanje med tekom.
Polni jogijski dih. Začnite z vdihom v trebuh, postopoma dih dvigujte v prsni koš s širjenjem spodnjih predelov reber v vse smeri. Izdihujte v obratnem zaporedju. Zožujte prsni koš in sprostite trebuh v naraven položaj brez potiskanja navznoter. Dihajte skozi nos.
6. Enostavnost
Tako tek kot tudi joga sta preprosti vadbi, saj za nobeno od njiju ne potrebujete posebne opreme ali posebnega prostora – za tek potrebujete le dobre športne copate in teren, ki vam je najbolj všeč, za jogo pa je dovolj majhen in miren prostorček skoraj kjerkoli.
Prepletenost joge in teka
Zdaj smo vas zagotovo prepričali, da se joga in tek lepo dopolnjujeta. Priporočamo vam, da prakso joge vključite v svoj vsakdan kot protiutež teku. Joga naj vam predstavlja umiritev, sprostitev in ne še enega izmed treningov. Hkrati pa prakso joge lahko izkoristite za to, da hitreje spoznate svoje telo in njegove zmogljivosti, da ugotovite, kje so mišice v vašem telesu bolj zakrčene, kje ste manj gibljivi. Prakso joge lahko uporabite pred tekom kot ogrevanje, po teku kot raztezanje, kadarkoli kot sproščanje ali pa jo umestite v dan, ko počivate.
Pridružite se našim Programom joge kot dopolnitev aktivnega življenjskega sloga. Z veseljem vam pri izbiri pomagamo.
Avtorica: Tjaša Sajko / pod mentorstvom Nataše Petavs in Dejana Žune v sklopu učiteljskega tečaja joge
Vir fotografij: pixabay.com
