V gozd po zdravje!

Ruski znanstvenik Boris P. Tolkin je leta 1928 odkril fitoncide, ki so naravni antibiotiki višjih rastlin. So hlapljive organske spojine in njihov namen je, da uničujejo glivice, bakterije in plesni ter skrbijo za zdravo rast rastlin. Japonski znanstveniki pa so sredi 80. let prejšnjega stoletja dokazali, da vdihovanje svežega gozdnega zraka, prepojenega s fitoncidi, prinaša številne zdravilne učinke (fitoncidi spodbujajo prebavo in srčno-žilni sistem, izboljšajo koncentracijo in pomnjenje, pozitivno vplivajo na ravnovesje hormonov, ščitijo pred debelostjo itd.) ter zmanjšuje stres. Na podlagi teh izsledkov je japonsko ministrstvo za gozdove oblikovalo vsedržavni program za spodbujanje zdravja in v tem programu prvič uporabilo izraz šinrin-joku (šinrin = gozd, joku = kopati se), kar se v slovenski jezik prevaja kot gozdna kopel.

1. Prisluhnite zvokom

V gozdu, parku ali na travniku poiščite miren in udoben prostorček ter se usedite v preprost sedeč položaj (sukhasana) ali se ulezite v sproščen položaj na hrbtu (shavasana = položaj trupla). Zaprite oči, sprostite se in umirite. Prisluhnite zvokom okoli sebe in jih poskusite osamiti. Osredotočite se na posamezne zvoke.

Morda slišite ptičje petje.

Ali pa je ravno zapihala rahla sapica
in je premaknila travo, v kateri ležite.

Mogoče je jesenski čas in slišite,
kako kostanjevi ježki padajo z dreves.
Ali pa sneži in ne slišite ničesar.

2. Razgibajte se

Če je lepo in toplo vreme, lahko med sprehodom v gozdu naredite kratko prakso joge. Vzemite s sabo joga podlogo ali pa poiščite kakšen prostor, poraščen z mahom ali mehko travo.

Ponujamo vam kratko prakso, ki jo lahko uporabite za odmor med delom, kot sprostitev ob koncu dneva ali pa kar tako.

• PREPROST SEDEČ POLOŽAJ Sedite vzravnano z prekrižanimi nogami in rokami na kolenih. Dlani obrnite navzgor ali navzdol. Hrbtenico imejte vzravnano in zadnji del vratu podaljšan.

• STRANSKI RAZTEG VRATU Glavo nagnite na desno, tako da raztegnete levo stran vratu. Pozorni bodite na to, da imate ramena stran od ušes. Iztegnite levo roko v odročenje in odložite desno dlan na stranski del glave tako, da rahlo še povečate razteg. Z izdihom vrat izravnajte. Ponovite še na drugi strani.

• PREDKLON/ZAKLON VRATU Z izdihom glavo nagnite naprej proti prsnici in sklenjeni dlani odložite na zadnji del glave, da povečate razteg. Zadržite nekaj vdihov in izdihov. Z naslednjim vdihom vrat poravnajte in podaljšajte gib v nežen zaklon, ne da bi spustili glave nazaj.

• KROŽENJE V RAMENIH Konice prstov odložite na ramena in začnite s kroženjem v ramenih. Krožite nazaj, in sicer tako, da se pred telesom komolci dotaknejo, usmerijo navzgor proti nebu, nato navzven in navzdol ob telo. Naredite nekaj ponovitev.

• SEDEČI ZASUK Noge iztegnite pred sabo. Pokrčite desno koleno in stopalo desne noge odložite preko iztegnjene leve noge v stik s tlemi. Hrbtenico imejte vzravnano ter se podaljšajte skozi glavo navzgor proti nebu. Levo dlan položite na zunanjo stran desnega kolena, potujte v zasuk v desno. Z desno roko se podprite za hrbtom z dlanjo na tleh. Ostanite v položaju nekaj dihov. Vrnite se v izhodiščni položaj in iztegnite noge pred sabo. Ponovite še na drugi strani.

• POLOVIČNI MOST Lezite na hrbet – počasi, vretence za vretencem. Pokrčite kolena in pete postavite toliko proti zadnjici, da v kolenih ne čutite bolečine ali neprijetnosti. Sramnico usmerite proti popku in potem hrbtenico dvigujte vretence za vretencem. Težo prenesite proti lopaticam. Medenica je dvignjena od tal, prsnica proti stropu, prsni koš je odprt. Z izdihom se začnite spuščati. Z okroglo hrbtenico odlagajte vretence za vretencem na tla in nazadnje še medenico. Naredite nekaj ponovitev.

• VETER Pokrčite kolena in jih objemite. Zazibajte se v levo in desno. Če podlaga ni ravna, lahko samo iztegnete roke in noge navzgor ali izvajate gibe, ki vas sproščajo.

• STRESANJE Obrnite se na en bok in se počasi preko boka dvignite v sedeč položaj. Vstanite in rahlo stresite telo v svojem ritmu na način, ki vas sprošča. Lahko tudi malo zaplešete.

3. Opazujte

Sodobni človek večino časa preživi sede v zaprtih prostorih ter pred takšnimi in drugačnimi zasloni, kar lahko povzroča težave z očmi, glavobole in tudi slabo telesno držo. Oči si lahko spočijete tudi tako, da si s pozornostjo ogledujete naravo okoli sebe:

• ko ste na sprehodu z otrokom, se skupaj ulezite v travo in opazujte nebo, s pogledom sledite oblakom ter glejte, kako spreminjajo oblike,
• na poti iz službe ali v službo se ustavite ob drevesu in si pozorno oglejte njegove liste ‒ njihove oblike, vzorce in žilice,
• vsak dan opazujte okolico, v kateri živite, in spremembe, ki nastajajo v njej zaradi letnih časov, vremena, dneva in noči,
• če imate doma kakšno zeleno lončnico, si skuhajte čaj, se usedite v njeno bližino in 15 minut opazujte rastlino ter uživajte v trenutkih srkanja čaja.

4. Vonjajte

Vonj ima velik vpliv na naš um in telo, kar pomeni, da vpliva na naše počutje in vedênje ter je povezan z našimi čustvi in spomini. Zato vam priporočamo, da si ustvarite veliko prijetnih spominov, in sicer tako, da se čim večkrat sprehodite skozi gozd, tudi če samo za 15 minut.

V gozdu se mešajo različni vonji:

• iglavci so drevesa z najmočnejšim vonjem, njihov vonj nas prizemlji in spodbuja odprtost,
• borova drevesa imajo svež vonj, njihovo eterično olje deluje zelo sproščujoče,
• prst ima svoj značilen vonj, ki je v času suše še posebej izrazit,
• v času po dežju je vonj gozda svež, saj voda sprosti vsa nakopičena olja, nabrana med sušnim obdobjem v zemlji in kamnih.

.

5. Globoko dihajte

Jogijsko dihanje upočasni srčni utrip, zniža krvni tlak in omogoči, da se mišice sprostijo, z dihanjem pa lahko tudi povečamo učinek naravne aromaterapije v gozdu. Predstavljamo vam vajo, ki jo lahko poskusite kadarkoli in kjerkoli. Če ste v službi ali delate v zaprtem prostoru in vam čas dopušča, pojdite ven na kratek sprehod, če ne, pa lahko vajo naredite tudi na balkonu ali terasi.

1. Postavite se v položaj gore (tadasana), iztegnite roke v višino ramen.

2. Vdihnite skozi nos in z izdihom počasi dvigujte roke, dokler jih ne staknete nad glavo.

3. Položaj zadržite in počasi štejte do 4.

4. Nato sezite še višje in se dvignite na prste ter obrnite dlani navzven.

5. Počasi izdihnite in hkrati spuščajte roke.

6. Ko se vrnete v začetni položaj, naredite globok vdih in izdih.

7. Vajo ponovite trikrat.

6. Ozemljite se

Drevo je s svojimi koreninami povezano z zemljo, ki mu daje hranila ter hkrati tudi trdnost, da lahko stoji pokončno in mirno. Da boste tudi vi močni, trdni in osredotočeni, vam priporočamo vajo za pogajanje korenin.

1. Sezujte čevlje ter nogavice in se bosi postavite na zemljo, travo, mah ali štor.

2. Stopala imejte vzporedno, noge v širini kolkov, hrbtenico vzravnano in glavo v podaljšku trupa. Roke pa naj vam prosto visijo ob telesu.

3. Vso pozornost usmerite na svoja stopala ter preverite, kaj čutite.

4. Stojte vzravnano in pustite, da vsa teža in napetost stečeta v noge. Predstavljajte si, da vam iz stopal v zemljo poganjajo korenine. Kako se počutite?

Če se iz kakršnega koli razloga ne želite ali ne morete sezuti, se lahko z naravo povežete tudi tako, da dlani potisnete v kup listja, jih položite na mah ali drevo, objamete drevo, se naslonite nanj in tako začutite povezanost z naravo okoli vas.

Naj bo gozdna kopel del vašega vsakdana

Na sprehodu v naravi se popolnoma predamo občutkom, opazujemo okolje, v katerem smo, poslušamo zvoke, vonjamo zrak in včasih tudi potipamo kakšen predmet, ki nas še posebej pritegne. Hkrati pa nevede vdihavamo organske snovi, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. Vse to so zelo dobri razlogi, da se še danes odpravite na sprehod v bližnji park ali gozd in naj čez čas gozdna kopel postane del vaše vsakodnevne rutine. Priporočamo vam, da si vsak dan, ko opravite tako kopel, zapišete občutke in misli. Zapisujte jih 30 dni. Kaj vse se vam je zgodilo v enem mesecu?

Avtorica: Milka Kastelic / pod mentorstvom Nataše Petavs in Dejana Žune v sklopu učiteljskega tečaja joge

Vir fotografij: freepik.com