Čuječnost nas usmerja v trenutek
Čuječnost je način, s katerim urimo sposobnost usmerjanja pozornosti navznoter. To pomeni, da je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo. Vsak trenutek, v katerem smo, res doživljamo, vsako dejanje, vse, kar jemo, okušamo resnično čutimo. Skozi prakso čuječnosti se naučimo sprejemati stvari takšne, kot so: jih ne spreminjamo ali vrednotimo, smo opazovalci in ne kritiki svojih misli. Preprosto rečeno: smo tukaj in zdaj v vsakem trenutku.
Praksa čuječnosti ima dolgo zgodovino
Čuječnost ni le orodje ali terapija, saj praktikantom omogoča, da se naučijo pristno povezati s svojim višjim jazom in združiti z božanskim – vseprisotno in ljubečo zavestjo v nas. Praksa čuječnosti je na Zahodu postala popularna v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil njen glavni cilj zmanjšanje stresa ali izboljšanje osredotočenosti uma. Njene korenine pa segajo v jogijske prakse hindujskega ljudstva (2500‒1500 pr. n. št.). To so bile prakse joge, meditacije, tišine in sprejemanja. Dhyana v hinduizmu pomeni poglobljeno razmišljanje in je sestavni del prakse joge. Pomemben del budistične prakse je sati, kar pomeni čuječnost ali zavedanje. Sati pomeni zavedanje sedanjega trenutka in je prvi dejavnik sedmih dejavnikov razsvetljenja. Da bi dosegli vsevedno transcendentalno modrost, budistični praktiki urijo pozornost v meditaciji ter prisotnost v vsakodnevnih opravilih (hoja, sedenje, prehranjevanje …). Čuječnost prakticirajo tudi v drugih religijah: v krščanstvu prakticirajo božjo prisotnost, v islamu pa nenehno zavedanje Alaha.
Razvoj možganov
Možgani so se skozi človeško evolucijo razvijali postopno in v treh različnih časovnih obdobjih.
Plazilski možgani:
Razvili so se pred 500 milijoni let.
Njihove funkcije so: iskanje hrane in zavetja, parjenje, dihanje, srčni utrip spanje.
Sesalski možgani:
Razvili so se pred 200 milijoni let.
Njihove funkcije so: prevajanje najglobljih impulzov in signalov iz starejših možganov v čustva. Delovanje centra spomina, centra za doživljanje močnih čustev strahu, centra, ki skrbi za ohranjanje ravnovesja v telesu (optimalna telesna temperatura, regulacija hranjenja in pitja, sproščanje spolnih hormonov, uravnavanja procesa razmnoževanja, cikel spanja in budnosti).
Možgani primatov:
Razvili so se pred tremi milijoni let in pol.
Njihove funkcije so: skrb za motorične gibe, abstraktno mišljenje, analiza občutkov v telesu, zaznava položaja telesa in objektov v prostoru, procesi poslušanja in procesiranja slušnih informacij, zaznavanje in analiziranje vidnih vzorcev, spodbujanje koncepta samozavedanja.
Sestava možganov
Možgane sestavlja siva možganovina, ki je območje osrednjega živčevja, in je zgrajena iz teles živčnih celic. V možganih leži na obrobju, osrednje območje pa je zgrajeno zlasti iz bele možganovine. Ta del možganov nadzoruje vse zaznavne procese in tudi motorične zmogljivosti. Siva možganovina je znana kot lepljiva snov in drži skupaj večino možganskih celic – ko se poveča njena gostota, se poveča tudi število povezav med nevroni.
Predstavljajte si sivo možganovino kot mišico – bolj kot jo uporabljate, večjo gostoto dobi, kar pomeni, da več kot je sive možganovine, več je tudi nevronov. Od gostote nevronov pa sta odvisna vitalnost in moč mišljenja. S prakso čuječnosti urimo možgane in izboljšujemo njihove sposobnosti.
Plastičnost možganov
Možgani so plastični, kar pomeni, da se spremenijo ob vsaki misli, srečanju in izkušnji, zato lahko možgane z urjenjem izboljšamo. Pomembnejše dejstvo je, da so možgani gnetljivi celo življenje, zato ni nikoli prepozno, da opustite slabe mišljenjske navade. Redna praksa čuječnosti ustvarja kemične, strukturne in funkcionalne spremembe v možganih.
Blagodejni učinki čuječnosti
Znanstveniki naštevajo naslednje blagodejne učinke, ki jih ima čuječnost:
1. povečuje prilagodljivost, pozornost in zbranost,
2. omogoča sposobnost za vzpostavitev razdalje in opazovanje misli ter občutkov,
3. izboljša umsko spretnost, prožnost mišljenja in spomin,
4. izboljšuje uravnavanje pozornosti in izboljša zbranost,
5. izboljšuje občutenje zavedanja telesa,
6. čuječnost je povezana tudi s povečano dejavnostjo parasimpatičnega živčevja in zmanjšano dejavnostjo simpatičnega. Posledica tega so počasnejši srčni utrip, nižji krvni tlak, počasnejše dihanje in manjša mišična napetost.
Čuječnost je potrebno razvijati, ni nekaj samoumevnega
Blagodejne učinke prakse lahko začutimo le, če jo redno izvajamo. V nadaljevanju vam priporočamo nekaj vaj za čuječnost, ki jih lahko vključite v svoj vsakdan
.
1. Čuječnost lahko prakticirate, medtem ko čakate na avtobus, ko se peljete v službo, ko čakate pri zdravniku, v vrsti pred blagajno ali med odmori v službi. Umirite se in se osredotočite nase, na svoje občutke, misli, čustva. Postavite si vprašanja: Kakšne misli se mi podijo v glavi v tem trenutku? Kakšne občutke mi sprožajo? Kje v telesu čutim čustva? Misli, občutke ter čustva samo opazujte in jih ne prekinjajte ali vrednotite.
2. Pri naslednji vaji se osredotočite na dih. Umirite se in pozornost usmerite na dihanje – opazujte, kako vdihnete in izdihnite, v katerem delu telesa začutite vdih in izdih. Ponovite do 20 vdihov in izdihov. Potem postopoma obrnite pozornost ven iz sebe in nazaj v okolico.
3. Čuječnost lahko prakticirate tudi med obroki. Jejte v mirnem okolju, ugasnite radio, televizijo in mobilni telefon. Preden hrano okusite, si oglejte, kako je servirana, povohajte, kakšen je njen vonj. Nato hrano poskusite in v njej uživajte
.
Redna praksa čuječnosti vam lahko omogoči, da se v stresnih situacijah odmaknete od negativnega razmišljanja, strahu in anksioznosti. Namesto utapljanja v skrbeh in premlevanja preteklih dogodkov, na katere nimate vpliva, se namerno zavedajte sedanjega trenutka. To vam bo omogočilo razumevanje in dojemanje situacije, poglobitev v doživljanje sebe in okolice. Namen je sprejemanje trenutka takega, kot je. Brez obsojanja, brez vrednotenja, brez želje, da bi ga spremenili.
Pridružite se našemu programu Meditativna joga in stopite na pot poglobljene notranje meditativne prakse.
Avtorica: Mateja Kurbus / pod mentorstvom Nataše Petavs in Dejana Žune v sklopu učiteljskega tečaja joge
Vir fotografij: freepik.com
